Moj skrivni recept

Thumbnail

Mnogo rezidentov in gostov v Shree Peetha Nilayi me, ker sem učitelj Atma Kriya Yoge in del mednarodnega oddelka za Sadhano v Bhakti Margi, sprašuje, kako izgleda moja rutina za sadhano. To me sprašujejo skoraj tako, kot bi mislili, da poznam kakšno skrivnost, ki je oni ne poznajo. Vedo, da imam na splošno dober odnos do sadhane in morda se sprašujejo, od kod prihaja moje navdušenje za sadhano. 

Včasih imam občutek, da bi moral reči, da jo opravljam vsak dan celi dve uri, naredim šestnajst krogov jape in tako naprej. Včasih se zdi, da je na drugi strani pričakovanje, da sem "veliki uspešnež", ki prakticira svojo sadhano kot nor. Čutiti je tudi, da je čisto mogoče, da nekateri mislijo, da sem velik mojster globoke meditacije.  

Resnica pa je, da v resnici nisem nič od tega. No, drži sicer, da imam precej dober odnos do sadhane nasplošno - temu botruje mnogo razlogov - vendar je glaven razlog, da enostavno naredim vse kar lahko, da vsak dan izvedem neko povprečje prakse. Moje življenje je sicer aktivno, vendar ima nekakšno rutino. Moj urnik najbrž izgleda zelo podobno kot večina urnikov drugih ljudi. Kaj torej povem ljudem, ki me sprašujejo takšna vprašanja? Najprej jim potrdim, da imam dober odnos s svojo sadhano. To je ključno. Je bolj pomembno, kot izvajanje nešteto krogov katere koli tehnike s slabo voljo ali z mislimi povsod drugje. Z ohranjanjem dobrega odnosa z duhovno prakso ji damo pomembno mesto v svojem življenju. S tem praksa ohranja v našem umu svojo vrednost. To nam pride prav tudi v bolj težavnih obdobjih v življenju, saj ljudje raje preživljamo svoj čas z ljudmi, s katerimi smo si blizu, kjer se počutimo sprejete in podprte - in enako velja za sadhano. Takšni odnosi pa se izgradijo tako skozi dobre kot tudi skozi slabe čase. 

Kako sem razvil dober odnos s sadhano? Z razvijanjem. To pomeni, da si vsak dan vzamem čas, da razvijam in gradim svoj odnos do sadhane. S svojo prakso se ne ženem predaleč iz cone udobja. Ne utapljam samega s ebe s pričakovanjem, da bom izvedel dveurno prasko dvakrat na dan. Na začetku je bilo vse, kar sem si želel, le neka enakomernost in stalnost v moji praksi. To je pomenilo, da četudi se nisem počutil najboljše ali nisem bil poln navdušenja nad izvajanjem prakse, sem vseeno naredil vsaj malo sadhane. Ne najmanj kot je možno, vendar tudi ne največ kot je dovoljeno. 

Vedno poskušam dati vse od sebe, da se osredotočim na prakso in občutim in zadržim občutek blaženosti med in po praksi. Za dober odnos z Atma Kriya Yogo sem porabil veliko časa. Resnično sem moral biti potrpežljiv, da sem se prebil skozi lastno lenobo in neiskrenost. 

Rezultat vsega naštetega je, da imam zelo redno prakso, ki je kot svetilnik na moji duhovni poti. Je moja vodilna sila, s katero imam nadzor nad sabo in me privzdiguje, tako, da ne padem. Moja metoda, ki omogoča razvijanje takšnega odnosa je "just do it" - ""samo naredi". Ne glede na dan ali situacijo, vedno poskrbim za to, da naredim vsaj svoj minimum. Poskrbim, da ne rečem ah, saj je ena dovolj (četudi je to res). Namesto tega si, kadar me v to poskuša prepričati moj um, rečem, da moram zagotovo narediti ravno nasprotno in tako nadaljujem s "še enim krogom več" za nekaj minut. Če razumemo kaj sadhana v resnici je, potem vemo, da je to Božansko samo. V kolikor zavzamemo miselnost "en manj je v redu", potem utrjujemo slab odnos z Božanskim. Namesto tega bi morali težiti bližje k misli "potrebujem še en krog". Več Božanskega, ne manj. Pri tem poskušajte uživati, ne pa odpisati prakse in opravičevati lenobe ali nezanimanja. Četudi je prisotna neiskrenost, že samo izvajanje vseeno deluje. Zato, ker je sadhana Božanska, vas na koncu koncev NE bo razočarala ali pustila na cedilu. Božansko vedno podpira, je blagodejno in pozitivno. 

Mislim, da gre v glavnem za to, da damo vedno več priložnosti Milosti, da deluje v našem življenju. Da gre za to, da damo prostor in svobodo sadhani, da naredi tisto, kar mora in da gojimo potrpežljivost in na koncu tudi odnos z njo in Božanskim.

To je torej to, kar počnem. To je moja skrivnost. Paramahamsa Vishwananda mi je na mojem prvem intervjuju rekel: "Ne pozabi izvajati sadhane". In je ne. Nikoli ne odneham in tako imam priložnost, da resnično uživam, spoštujem in ljubim svojo prakso. Sem in tja se ozrem nazaj in vidim, kako me je oblikovala, kako sem se odzval, namesto da bi odreagiral. Vidim kako se je moj cilj pomaknil bližje k ljubezni in služenju namesto k strahu, sebičnosti in drami. 

To je tisto, kar delim z vsakim človekom o svoji sadhani. Če se še kdo sprašuje, kaj je moj skrivni recept za uspeh - je v tem, da jo izvajam. Izvajajte jo tudi vi in ji pustite, da naredi tisto, kar dela. Nisem čarovnik in nisem nič posebnega. Sadhana je nekaj posebnega, sadhana je kot čarovnija. Skozi čas in redno izvajanje te spremeni, včasih tako, da se tega niti ne zavedamo! Če je še ne izvajate - poizkusite. Če jo izvajate, nadaljujte z njo. Just Love and Just Practice! Samo Ljubezen in Samo Delovanje!


Blog »